Da bi dosegli cilje EU glede zmanjšanja emisij in podnebno nevtralnost do leta 2050, je več držav članic uvedlo politike in davčne spodbude za spodbujanje tehnologij čiste energije. Toplotne črpalke lahko kot celovita rešitev zagotovijo udobje v zaprtih prostorih, hkrati pa spodbujajo proces razogljičenja z vključevanjem obnovljivih virov energije. Kljub njihovi pomembni strateški vrednosti visoki stroški nakupa in namestitve ostajajo ovira za številne potrošnike. Pomembno vlogo lahko igrajo tako politike na evropski ravni kot tudi nacionalne politike in davčne spodbude, da bi ljudi spodbudili k izbiri teh sistemov namesto tradicionalnih kotlov na fosilna goriva.
Na splošno je Evropa okrepila svoja prizadevanja za spodbujanje trajnostnih tehnologij v sektorju ogrevanja in hlajenja ter z davčnimi spodbudami in politikami zmanjšala porabo fosilnih goriv. Ključni ukrep je direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), znana tudi kot direktiva o "zelenih domovih", ki bo od 1. januarja 2025 prepovedala subvencije za kotle na fosilna goriva in se namesto tega osredotočila na vgradnjo učinkovitejših toplotnih črpalk in hibridnih sistemov.
Italija
Italija je od leta 2020 spodbujala razvoj toplotnih črpalk z vrsto davčnih spodbud in podpornih programov, s čimer je znatno okrepila svojo fiskalno politiko za energetsko učinkovitost in razogljičenje v stanovanjskem sektorju. Glede na osnutek proračuna za leto 2024 so davčne spodbude za energetsko učinkovitost za leto 2025 naslednje:
Ecobonus: Podaljšan za tri leta, vendar z zniževanjem stopnje odbitka (50 % leta 2025, 36 % v letih 2026–2027), pri čemer se najvišji znesek odbitka razlikuje glede na posamezno situacijo.
Superbonus: Ohranja 65-odstotno stopnjo odbitka (prvotno 110 %), ki velja le za posebne scenarije, kot so stanovanjske bloke, in krije stroške zamenjave starih ogrevalnih sistemov z učinkovitimi toplotnimi črpalkami.
Conto Termico 3.0: Cilj programa je prenova obstoječih stavb, ki spodbuja uporabo ogrevalnih sistemov na obnovljive vire energije in učinkovite ogrevalne opreme.
- Druge subvencije, kot je "Bonus Casa", krijejo tudi sisteme za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot so fotovoltaika.
Nemčija
Po rekordni prodaji toplotnih črpalk v Nemčiji leta 2023 se je prodaja toplotnih črpalk v letu 2024 zmanjšala za 46 %, vendar je prišlo do porasta potreb po financiranju, saj je bilo odobrenih več kot 151.000 vlog. Industrijska združenja pričakujejo okrevanje trga in načrtujejo začetek izplačevanja subvencij v letu 2025.
Program BEG: Vključno s projektom izmenjave toplote KfW bo od začetka leta 2025 "neprekinjeno veljaven" in bo podpiral prenovo obstoječih stavb na ogrevalne sisteme na obnovljive vire energije, s stopnjami subvencij do 70 %.
Subvencije za energetsko učinkovitost: Zajemajo toplotne črpalke, ki uporabljajo naravna hladilna sredstva ali geotermalno energijo; subvencije za pospeševanje podnebnih sprememb so namenjene lastnikom stanovanj, ki nadomeščajo sisteme na fosilna goriva; subvencije, vezane na dohodek, veljajo za gospodinjstva z letnim dohodkom manj kot 40.000 evrov.
- Druge spodbude vključujejo subvencije za optimizacijo ogrevalnega sistema (BAFA-Heizungsoptimierung), posojila za globoko prenovo (KfW-Sanierungskredit) in subvencije za nove zelene stavbe (KFN).
Španija
Španija pospešuje spodbujanje čistih tehnologij s tremi ukrepi:
Odbitek dohodnine: Od oktobra 2021 do decembra 2025 je za vgradnjo toplotnih črpalk na voljo odbitek od 20 % do 60 % naložbe (do 5.000 evrov na leto, s skupnim najvišjim zneskom 15.000 evrov), za kar sta potrebni dve energetski izkaznici.
Načrt za urbano prenovo: Financira ga NextGenerationEU in zagotavlja subvencije za stroške namestitve do 40 % (z zgornjo mejo 3000 evrov, posamezniki z nizkimi dohodki pa lahko prejmejo 100-odstotno subvencijo).
Spodbude za davek na nepremičnine: Za celotne nepremičnine je na voljo 60-odstotni odbitek naložbe (do 9.000 evrov), za enodružinske hiše pa 40-odstotni odbitek (do 3.000 evrov).
Regionalne subvencije: Dodatna sredstva lahko zagotovijo avtonomne skupnosti.
Grčija
Načrt »EXOIKonOMO 2025« zmanjšuje porabo energije s celovito prenovo stavb, pri čemer družine z nizkimi dohodki prejmejo 75–85 % subvencij, druge skupine pa 40–60 %, najvišji proračun pa se poveča na 35.000 evrov, kar krije izolacijo, zamenjavo oken in vrat ter vgradnjo toplotnih črpalk.
Francija
Osebna subvencija (Ma Prime Renov): Subvencije so na voljo za samostojne toplotne črpalke pred letom 2025, od leta 2026 pa sta potrebni vsaj dve dodatni izboljšavi izolacije. Višina subvencije je odvisna od dohodka, velikosti družine, regije in učinkov varčevanja z energijo.
Subvencija za ogrevanje (Coup de pouce chauffage): Na voljo so subvencije za zamenjavo sistemov na fosilna goriva, zneski pa so odvisni od premoženja gospodinjstva, velikosti in regije.
Druga podpora: Subvencije lokalnih oblasti, 5,5-odstotna znižana stopnja DDV za toplotne črpalke s COP vsaj 3,4 in brezobrestna posojila do 50.000 evrov.
Nordijske države
Švedska je z 2,1 milijona nameščenih toplotnih črpalk vodilna v Evropi in še naprej podpira razvoj toplotnih črpalk z davčno olajšavo "Rotavdrag" in programom "Grön Teknik".
Združeno kraljestvo
Shema nadgradnje kotlov (BUS): Dodeljen je dodaten proračun v višini 25 milijonov funtov (skupni proračun za obdobje 2024–2025 znaša 205 milijonov funtov), ki zagotavlja: 7.500 funtov subvencij za toplotne črpalke zrak/voda/zemlja (prvotno 5.000 funtov) in 5.000 funtov subvencij za kotle na biomaso.
- Hibridni sistemi niso upravičeni do subvencij, vendar jih je mogoče kombinirati s subvencijami za sončno energijo.
- Druge spodbude vključujejo financiranje "Eco4", ničelno stopnjo DDV za čisto energijo (do marca 2027), brezobrestna posojila na Škotskem in valižansko shemo "Nest Scheme".
Davki in obratovalni stroški
Razlike v DDV: Le šest držav, vključno z Belgijo in Francijo, ima nižje stopnje DDV za toplotne črpalke kot za plinske kotle, po novembru 2024 pa naj bi se ta stopnja povečala na devet držav (vključno z Združenim kraljestvom).
Konkurenčnost obratovalnih stroškov: Le sedem držav ima cene električne energije nižje od dvakratnika cene plina, Latvija in Španija pa imata nižje stopnje DDV za plin. Podatki iz leta 2024 kažejo, da ima le pet držav cene električne energije nižje od dvakratnika cene plina, kar poudarja potrebo po nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje obratovalnih stroškov toplotnih črpalk.
Fiskalne politike in spodbujevalni ukrepi, ki jih izvajajo države članice EU, spodbujajo ljudi k nakupu toplotnih črpalk, ki so ključni element energetskega prehoda v Evropi.
Čas objave: 19. september 2025